V sredo, 21. oktobra je
bil v Rimu premierno prikazan dokumentarec z naslovom Frančišek, ki ga je
ustvaril večkrat nagrajeni filmski ustvarjalec Evgeny Afineevsky.
Film govori o življenju in delu papeža Frančiška, ter predstavlja
njegov pristop do perečih družbenih vprašanj (podnebne spremembe,
revščina, rasizem, epidemije...) in pastorale med tistimi, ki po besedah
papeža živijo "na eksistencialnih obrobjih" (begunci,...).
A film si bo večina ljudi
verjetno bolj zapomnila po enem samem odlomku, ki je kar precej razburkal
svetovno javnost, saj je v delu dokumentarca, kjer se osredotoča
na pastoralo LGBT+ oseb, prikazana njegova izjava, v kateri poziva k
sprejetju zakonov, ki bodo omogočali vzpostavitev civilne zveze za istospolne
pare. Vsi, ki se zavzemajo zanjo so nad tem seveda navdušeni, a hkrati je s
tem, ko se je oddaljil od stališč vatikanske doktrinarne pisarne in
njegovih predhodnikov, ujezil vse tiste, ki istospolnim zvezam nasprotujejo.
83-letni Frančišek je dejal: "Homoseksualci so Božji otroci in imajo pravico do družine. Nihče ne sme biti zavržen ali biti nesrečen zaradi tega. Kar moramo ustvariti, je zveza za istospolne partnerje, s katero bodo pravno zaščiteni. Zavzel sem se za to."
Afineevsky je po premieri sicer izrazil presenečenje, da so papeževi komentarji tako razburkali, rekoč, da Frančišek ne poskuša spremeniti doktrine, ampak zgolj izraža prepričanje, da bi morali homoseksualci uživati enake pravice kot heteroseksualci. To je vidno v tem, da uporabi zgolj izraz "civilna zveza." S tem noče postaviti istospolne zveze na isto raven kot heteroseksualno poroko, temveč zagotoviti zgolj pravno zaščito homoseksualnih parov, ki izhaja iz zakonodaje. Konservativci v tem vidijo upanje, da bo papež ostal "katoliški," medtem ko mnogim katoličanom to daje upanje, da ima papež namen spreminjati dosedanji nauk, sicer bolj počasi, a vendarle. K temu sicer zadnje čase močno pozivajo nekateri nemški in avstrijski škofje, ki skušajo začeti konkretno razpravo o istospolnih zvezah z namenom prenove, pripravili so celo obred blagoslova istospolnih zvez, a vatikanska kurija vztrajno zavrača pogovor o teh temah.
Še vedno veliko odločitev stoji na posameznih škofovskih konferencah, škofih in duhovnikih, kar vodi tudi do tega, da so mnenja glede na države in celine zelo različna. Ponekod se tako dogajajo diskriminacije pri zaposlitvah, izvajanje konverzivnih terapij ipd., medtem ko ima v sprejemljivejših družbah veliko katoliških župnij organizirano pastoralo LGBT+ oseb, nekateri duhovniki tudi blagoslavljajo istospolne pare.
Le upamo lahko, da se bodo stvari začele čim prej premikati v pravo smer, da bo tudi Rimskokatoliška Cerkev pravočasno odgovorila na potrebe sedanjega časa.
Tadej Strniša