nedelja, 11. oktober 2020

Mednarodni dan razkritja oz. coming out day.


Hm, em, uh, joj. Nekaj bi vam rad povedal. Nekaj pomebnega. Mislim, še vedno sem isti jaz. Ne me razumet narobe. Ampak. Joj. Hm. Pač ja. Gej sem. 

Tako nekako zgleda trenutek, ko se s strahom in zadrego razkrije oz. outira večina gejev. 


Zakaj tak uvod? 

Danes, 11. oktobra namreč obeležujemo mednarodni dan razkritja (največ zadetkov v googlu bo sicer izpisalo national coming out day, saj je nekako "uradno" še vedno nacionalni dan (v ZDA), neuradno pa je to mednarodni dan). Med Slovenci je sicer bolj znan in skoraj vedno uporabljen angleški izraz "coming out". S tem izrazom označujemo razkritje spolne usmerjenosti oz. spolne identitete in predstavlja enega izmed najpomembnejših mejnikov v življenju LGBT+ osebe. Gre sicer za dolgotrajnejši proces. Posameznik, ki morda preko nejasnih signalov odkriva svojo spolno usmerjenost ali identiteto, hkrati pa še živi v strahu in morebitnem prepričanju, da je to kar je, narobe, mora najprej skozi proces, da dejansko ugotovi kdo je, ter da si to tudi prizna (sliši se, kot da bi moral priznati rop banke, ampak tako nekako žal je). To je nekakšen osebni "coming out". Po tem dejanju pa sledi še tisti pravi coming out, kot ga razumemo, to je outiranje družbi (staršem, prijateljem itd.). Za večino LGBT+ oseb ta trenutek predstavlja veliko preizkušnjo. Prežeti so predvsem s strahom pred morebitno zavrnitvijo tistih ljudi, ki jim v življenju nekaj pomenijo. In ta strah sploh ni neupravičen. Veliko LGBT+ oseb je ob outiranju žal še vedno pospremljenih s pogledi jeze, žalosti, očitkov in strahu, mnogi pa se spopadejo še z takojšnjo izselitvijo od doma. 

Zato je mednarodni dan razkritja trenutek, ko želimo ne le praznovati pogum tistih, ki smo se razkrili kot geji, lezbijke, biseksualne, trans, kvir, interspolne itd. osebe, marveč tudi dan, ko hočemo širšo družbo opozoriti na LGBT+ osebe in našo enakopravnost. To je dan, ko hočemo javnost še posebej močno opozoriti na težave s katerimi se spopadamo LGBT+ osebe ter na naše opolnomočenje, da bomo lahko svobodno živeli svoje identitete. 

Logotip Nacionalnega dneva razkritja. Oblikoval ga je Keith Haring.


Zgodovinski temelji Dneva razkritja

Vse se je začelo leta 1988 v ZDA. LGBT+ aktivisti namreč niso želeli nastopiti preveč obrambno proti anti LGBT+ aktivizmu, ker so vedeli, da bo to preveč predvidljivo in zato brez večjih uspehov. Zato sta psiholog Robert Eichberg in Jean O'Leary (lezbijka, političarka) ustanovila Nacionalni dan razkritja (National Coming Out Day). Za dan obeležitve sta izbrala 11. oktober, dan, ko se je leto poprej v Washingtonu odvila nacionalna parada za pravice gejev in lezbijk. 


Namen dneva nam čudovito sporoča misel soustanovitelja Roberta Eichberga iz leta 1993:

Večina ljudi misli, da ne pozna nobenega geja ali lezbijke, a dejansko jih. Nujno je, da se razkrijemo, da bodo ljudje vedeli kdo smo, ter jih s tem odpremo oči in jih osvobodimo strahov in stereotipov. 

Od takrat je že mnogo posameznikov izstopilo iz omare (se razkrilo), v veliko podporo pa so tudi vsi tisti (predvsem prepoznavni obrazi), ki dajo vedeti, da imajo med sorodniki in prijatelji LGBT+ osebo/e.


Razkritje kot zakrament

Kot sem že v uvodu dejal, je razkritje eden izmed najpomembnejših dogodkov v življenju LGBT+ osebe. V splošnem človeško življenje spremljajo večji prehodi med določenimi obdobji. Običajno jih zaznamujemo z dogodki. V krščanstvu so npr. ti prehodi zakramenti in zakramentali, vidna znamenja Božjih milosti, ki na svoji najgloblji ravni obnavljajo življenje, odnose, skupnost ter občestvo z Bogom. Razkritje oz. outiranje pa na najgloblji ravni pomeni prenovljeno življenje, nove in prenovljene odnose, dostop do nove skupnosti ter bolj iskren in intimen odnos z Bogom v vsem svojem jazu. Zato bi lahko dejali, da je trenutek razkritja verne LGBT+ tudi nekakšen zakrament oz. zakramental. Sveta Julian iz Norwicha je dejala: "Polnost veselja je videti Boga v vsem." V življenju kristjana, ki ima vzpostavljen določen odnos z Bogom, bi moralo biti pomembno tudi to, da bo moč in milost za razkritje poiskal tudi pri Njem. Samota spraševanja o sebi, sploh ko ne veš kam se obrniti po pomoč, zna biti precej naporna. Zato pa je prav, da gradimo občestvo oz. skupnost ne le z ljudmi, temveč tudi z Bogom, ki se ga da prav lahko začutiti, če imamo le dovolj odprto srce. K temu lahko pripomore tudi naslednja molitev:

Oh, Odrešenik, bojim se. Bolj me je strah kot kadar koli prej. Outiral/a se bom. Mislim, da je to tisto, kar ti želiš od mene – da sem iskren in odprt do sebe. 
Ne vem, kje naj začnem. Nisem prepričan, komu naj to najprej povem. Bojim se, da me bo moja družina sovražila, prijatelji pa me bodo zapustili. Vem, da razumeš, kako se počutim. Tudi tvoja družina in prijatelji ti marsikdaj niso bili naklonjeni. 
Daj mi moč, ki jo potrebujem. Varuj vsak moj korak na tej poti. Bodi z mano vsakič, ko se bom razkril/a prijatelju, ljubljeni osebi ali sorodniku. Naj bo tvoja ljubezen v njihovih srcih, da me ne bodo zavrnili. 
Vem tudi, da nekateri ne bodo želeli imeti več opravka z mano. Pomagaj mi, tem ljudem pokazati mojo in tvojo ljubezen, da osvojim njihova srca, da se bomo skupaj veselili življenja. Ki živiš in kraljuješ vekomaj. Amen.


Ob koncu pa bi želel izpostaviti še tri dejstva. 

Prvič. Poseben problem predstavlja letošnja epidemija korona virusa. Veliko mladih, ki so sicer večji del časa med šolanjem in začasnim delom preživeli v študentskih domovih in najetih stanovanjih, je tako nenadoma moralo domov, saj jim pogoji niso omogočali življenja v mestu. Veliko se jih tako v domačem okolju spopada s še večjim strahom in skrbmi, kot sicer.

Drugič. Opozoriti moram tudi na to, da za nekatere LGBT+ osebe razkritje predstavlja veliko grožnjo in zato nikakor ne gre omalovaževati vseh tistih, ki se ne morejo razkriti. 

Tretjič. Na koncu pa se mi poraja še vprašanje, zakaj se moramo razkrivati samo LGBT+ osebe (proces razkritja pogosto spominja na proces priznanja zločina), medtem, ko se heteroseksualcem ni potrebno, vsaj ne na te načine, kakor nam. 

Resnično, 
dan razkritja je 
"dan, ki ga je naredil Gospod. 
Radujmo se in se ga veselimo." 
(Ps 118,24)

1 komentar:

  1. Resnično,
    dan razkritja je
    "dan, ki ga je naredil Gospod.
    Radujmo se in se ga veselimo."
    (Ps 118,24)

    Bolana in izprijena zloraba psalma!

    OdgovoriIzbriši