Dan spomina na žrtve transfobije

Vsako leto 20. novembra obeležujemo Dan spomina na žrtve transfobije, ko se spominjamo transspolnih oseb, ki so izgubile življenje zaradi svoje spolne identitete. S tem dnem opozarjamo na nasilje, ki ga doživljajo transspolne osebe.

Dan spomina na žrtve transfobije je leta 1999 ustanovila Gwendolyn Ann Smith, transspolna ženska, v spomin na umor transspolne ženske Rite Hester v Allstonu v Massachusettsu. Spletna pobuda se je kmalu razvila v mednarodni dan.

Infograf umorjenih med 1. januarjem 2008 in 30. septembrom 2019 (https://tgeu.org/tmm-update-trans-day-of-remembrance-2019/)

Ta dan se v mnogih mestih zbira LGBT skupnost in se spominja žrtev transfobije tudi tako, da prebira seznam z imeni umrlih v zadnjem letu (od 1. oktobra do 30. septembra). Tu najdemo povezavo do letošnjega seznama, na katerem je 331 umrlih oseb, številka pa je dejansko gotovo večja, saj se za mnoge žrtve sploh ne ve. Tu je tudi letošnja tabela z razvrstitvijo žrtev glede na celine in države.

Mnogi hočejo prikriti nasilje nad transspolnimi osebami, zato je današnji dan dan opomina, dan ko z vzklikanjem prosimo za pravico. Hočemo spremembe v svetu, da bomo vsi ljudje ljubljeni, sprejeti in spoštovani. Hočemo naj se konča hujskaštvo, sovraštvo in nasilje. Države so odgovorne, da to zakonsko preprečijo, da začnejo končno upoštevati izsledke znanosti in nehajo nasedati nazadnjaškim posameznikom in skupinam, ki mislijo, da v svoji tradiciji (nevednosti in neučenosti) poznajo vso resnico. Pozivamo tudi te skupine, naj začnejo svoje nauke in navidezne "znanstvene izsledke" revidirati ter upoštevati sodobno znanost in njene prispevke za življenje.

Hočemo ljubezen, mir, edinost, veselje, srečo, sprejemanje, ne pa delitev, žalost, preganjanje, strah, osamljenost etc.

Tu je še nekoliko daljša molitev, v kateri združujem misli in želje ob tem dnevu.

Bog, kličemo te pod različnimi imeni, v mnogih jezikih, vsak si te predstavlja drugače, po svoje. Ti si LJUBEZEN, si stvarnik, ki je vse ustvaril dobro. Vsakega od nas si si zamislil kot dobrega, ljubečega, sprejetega in različnega. Hvala ti za to. Žal pa mnogi te tvoje dobrote ne razumejo. Hočejo biti na tvojem mestu, želijo da bi bilo vse po njihovo, tudi to, da bi urejali življenja drugih ljudi, da bi svobodno jemali njihova življenja. Danes se spominjamo takega nesmisla. Mnogim transspolnim osebam je bil odvzet dih življenja. Žalujemo za njimi, ki so bili kruto umorjeni samo zato, ker so hoteli biti zvesti samim sebi, biti to kar so. Gospod, sprejmi vse te svoje otroke v tvoje kraljestvo miru, veselja, ljubezni. Nežno jih božaj s svojo toplo dlanjo, katero so mnogi v zemeljskem življenju tako pogrešali.

Čeprav nas ta dan združuje njihova smrt, se vendar spominjamo njihovih življenj. Ljubeznivi Bog, prosimo te za vse njihove domače, prijatelje in za vse tiste, ki za njimi žalujejo. Naj najdejo moč, da bodo pogumno pričevali za življenje in ljubezen. Prosimo te za vse voditelje držav, naj zakonodajo spremenijo tako, da bo ta v ljudeh spodbujala spoštovanje in sprejemanje vseh ljudi, mir ter medsebojno ljubezen. Prosimo pa te tudi za vse tiste, ki so jih umorili. Naj tvoj Sveti Duh spreminja njihova srca, da se bodo svojih dejanj kesali in bodo pričevali za ljubezen, ne za sovraštvo.

Na koncu pa te, dobri Bog, prosimo za vse nas. Spreminjaj tudi naša srca, da bomo sposobni sprejemati transspolne osebe in spreminjati svet okoli nas, da bo prenehalo nasilje in predsodki do transspolnih oseb, krivice v zdravstvu, diskriminacija pri delu in socialna izključenost. Naj bomo drugim dober zgled v medsebojni ljubezni in sočutni solidarnosti, naj bomo pričevalci tvoje velike ljubezni, da se bomo lahko nekoč vsi skupaj srečali pri tebi. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

Tadej Strniša

Čemu potrebujemo (LGBT+) svetnike?

Praznujemo praznik vseh svetih, ki ga v zahodnih Cerkvah obhajamo 1. novembra, v vzhodnih pa na nedeljo po binkoštih. Obhajati so ga začeli že v 4. stoletju, najprej na vzhodu, proti koncu 6. stoletja pa tudi na zahodu. Najprej so ga obhajali spomladi, v povezavi z veliko nočjo, z vstajenjem Jezusa Kristusa, čigar večnega življenja so deležni tudi njegovi verniki. Kasneje so praznik v Rimu in okolici začeli praznovati 1. novembra, papež Gregor IV. (827-844) pa je ta dan potem določil kot stalni datum za vso Cerkev.

Fra Angelico, Poslednja sodba, 1435-1440. Gemäldegalerie der Staatlichen Museen, Berlin.

Razlogi, zakaj je Cerkev uvedla praznik vseh svetih, nastajajo že kmalu po uvedbi: število svetnikov je tako narastlo, da se ni bilo več mogoče spominjati vsakega posebej v bogoslužju. Na praznik vseh svetih se spominjamo predvsem tistih neštetih nebeških izvoljencev, ki na zemlji njihove skrite, a pred Bogom in v resnici velike svetosti nihče ni poznal in priznal. Morda so živeli med nami, pa nismo vedeli, kaj je v njih ustvarila Božja milost. Ti so namreč znali z Božjo pomočjo tisto posvečenje, ki so ga pri krstu prejeli, v življenju ohranjati in izpolnjevati (prim. C 40). Pa tu ne gre le za idealno življenje v Bogu, tega je težko doseči. Gre predvsem za trud, ki ga vložimo za dosego tega cilja. Le spomnimo se svetega Pavla, ki je najprej preganjal kristjane, potem pa postal naš veliki učitelj, pa svetega Avguština, ki je zavračal krščanstvo, pa ga danes poznamo kot izjemnega teologa ali pa sveti aba Mojzes, ki je bil sprva ropar in morilec, potem pa puščavnik in živel odlično življenje v Bogu. 

Ikona - tipičen način upodabljanja v pravoslavju.

Svetniki so nam dani ne zato, da bi jih častili, temveč zato, da bi skupaj z njimi in njihovo pomočjo častili Boga. So kakor prometni znaki ob cesti, ki vodi k Bogu. Včasih nas usmerijo, da ne zgrešimo poti, nas opozorijo na nevarnosti, ki so na poti, nam dajo kakšen nasvet. To počnejo s svojim življenjem, ki ga opisujejo njihovi življenjepisi (hagiografije), veliko jih je zapustilo svoje spise in druga literarna dela, zgledujemo se po njihovih dejanjih. K temu spominjanju nas vabijo njihove upodobitve na slikah in kipi ter njihove relikvije, ki jih ne častimo, temveč se ob njih spominjamo. Večina svetnikov je tudi zavetnikov v kakšnih posebnih zadevah oz. okoliščinah. Te so običajno povezane z njihovimi življenjskimi dogodki. Tu je povezava na spletno stran, kjer najdemo te zanimive podatke. Kadar se znajdemo pred določeno težavo, se tako lahko spomnimo na svetnike, ki so na tako težavo doživeli, pa vemo kako so jo rešili in nam je to v dragocen nasvet za naše stanje. Hkrati pa jih prosimo, da nam oni pomagajo s svojo prošnjo Bogu, da nas usliši.

Med svetimi so zagotovo tudi LGBT+ osebe. Te in vsi sveti so nam lahko za zgled, da se da živeti in se truditi za božje kraljestvo, ne le v nebesih, temveč že tu na zemlji. Vabijo nas, da smo zvesti samemu sebi, da smo do vseh ljudi dobrosrčni, usmiljeni in pravični. Vabijo nas, da se trudimo in vztrajamo kljub temu, da se nam zdi, da je naš trud zaman, da ne izgleda vse dobro. Vabijo nas, da vztrajamo, tudi tedaj, kadar vemo, da smo storili nekaj narobe in nam je nerodno ter bi najraje pobegnili in se skrili. Tudi svetniki so bili samo ljudje. Z vsemi dobrimi lastnostmi in napakami. Ampak so se trudili. 

Mychal Judge OFM

Včasih imamo občutek, kot bi nam določeni ljudje želeli vzeti (LGBT+) svetnike. Pa ne gre le za tiste svete, ki so bili geji, lezbijke, biseksualni, transpolni in +, gre tudi za tiste, ki so nas sprejemali in se trudili z nami, predvsem v časih, ko so nas vsi drugi zavračali. Imamo občutek, kot bi nam želeli sporočiti, da si jih mi ne zaslužimo, da nismo deležni njihovih prošenj. Tu se velja spomniti svetega Oscarja Romera (1917-1980), nadškofa v San Salvadorju, ki se je eden prvih začel ukvarjati z versko oskrbo obolelih z virusom HIV in bolnih z AIDS. V času ko so te bolnike, ki so bili predvsem geji, zavračali v bolnišnicah, ko zanje ni nihče skrbel. Spomnimo se Mychala Judgea (1933-2001), frančiškana, kaplana newyorške gasilske službe, ki je življenje izgubil med reševanjem ljudi v napadu na Dvojčka v New Yorku. Eden prvih se je začel ukvarjati s pastoralo LGBT+ oseb. Potekajo razprave ali je bil gej ali ne. V prejšnjem blogu sem pisal o svetima Sergiju in Bakhu. Poznamo tudi svetnike, ki so tudi svetnice. Sveta Eufrozina / Smaragd, sveti Teodor / Teodora iz Aleksandrije idr. 

Sveti Oscar Romero

Število svetih je veliko in ne vemo, kdo vse je med njimi. Bog ne sprašuje kdo si, zanj spol ali spolna usmerjenost ni pomembna. Nekoč pa nas bo vprašal: Si v življenju storil komu kaj dobrega? Si dovolj ljubil bližnje? Si bil usmiljen? Prosimo naše nebeške prijatelje, da z nami prosijo pri Bogu. Ne pozabimo pa se pozneje zahvaliti.

Slavimo Troedinega,

in vseh zveličanih naj zbor

pomaga našim hvalnicam,
da počaste Boga še bolj.

Tadej Strniša