JONATAN
Blog o krščanstvu in LGBT+ skupnosti
ponedeljek, 16. maj 2022
Naša telesa, naša življenja, naše pravice
sreda, 13. april 2022
LGBT+ križev pot
Jezus Odrešenik, v naslednjih trenutkih se ti bomo pridružili na tvojem križevem potu. A to ne bo zgolj tvoja pot, bo tudi naša. Morda se bodo komu zdela naslednja razmišljanja bogokletna, toda Jezus, nočemo se primerjati s tabo, saj ne gre za tekmovanje. Zgolj čutimo svoje bolečine in iščemo tolažbo pri tebi, ki ti solze in trpljenje ni bilo prihranjeno.
Pilat sprašuje Jezusa: »Kaj je resnica«? Velikokrat smo si zastavili to vprašanje. Kdo sem mi? Geji, lezbijke, biseksulne in transspolne osebe, kvir,… Zaradi tega, kdo smo, smo mnogokrat obsojani. Na nas gledajo kot na izmečke človeštva. Ne le da nas zasmehujejo in žalijo, bolj boleče je to, da nam odtegujejo osnovne človekove pravice. Jezus, naj nikogar ne obsojamo in izključujemo.
Jezus sprejme križ
Jezus je objel težak in grobo obdelan tram. Živeti svobodno, brez skrivanja, ljubiti kogar ljubimo, izkazovati svoj spol in še mnogo drugega. Za mnoge je to, kakor bi nosili težki križ. Pa ne zaradi naše ljubezni, ampak zaradi ljudi okoli nas, ki še vedno ne dovolijo, da je lahko nekdo, ki je drugačen od njih, srečen. To nas boli. Jezus, opominjaj nas, da bomo znali ljubiti.
Jezus prvič pade pod križem
Pot je kamnita in trda. Padel je pod križem. Hitro se zgodi, da pademo in nekateri nam pri tem celo pomagajo. Proces sprejemanja samega sebe je za večino precej boleč. Vemo, da nas mnogi sovražijo. A najbolj boli, ko doživimo zavrnitev s strani tistih, ki so nam najbližji. Jezus, daj nam moč, da bomo znali prisluhniti drug drugemu.
Jezus sreča svojo mamo
Z očmi sta si povedala vse. A iz njih ni vejala le žalost in bolečina, temveč tudi ljubezen. Veliko LGBT+ oseb je doživelo zavrnitev svoje družine. Naše bližnje je strah in poraja se jim mnogo vprašanj. So pri vzgoji storili kaj narobe, kaj bodo rekli sosedje? A globoko v sebi še vedno ljubijo svoje otroke. Pogosto ta ljubezen privre na dan šele takrat, ko je njihov otrok deležen fizičnega nasilja. Jezus, daj nam sočutje, a ne le tedaj ko nekdo trpi, temveč tudi v veselju.
Simon iz Cirene pomaga Jezusu nositi križ
Simon je bil prisiljen pomagati Jezusu. Nekateri se čutijo prisiljene, kakor da jim mi vsiljujemo svojo, LGBT+ ideologijo. Mi pa samo želimo, da nam v naših težavah pomagajo. Še več, želimo, da nam pomagajo odpraviti vzroke teh težav. Opominjamo in spodbujamo jih k ljubezni do bližnjega, oni pa nam govorijo, da jim vsiljujemo tuje nazore. Jezus, vedno naj sprejemamo drug drugega.
Veronika poda Jezusu prtič
Kri in pot sta mu tekla po obrazu. Lanen prtič je bil prav dobrodošel. Pogosto smo na tleh. A mimo pride psihologinja, prijatelj ali pa babica. Pogosto je dovolj le to, da nekomu povemo o svojih občutkih, da nas je pripravljen poslušati. Tudi bodrilne besede ali kakšna druga gesta dobrote je pravi obliž na rano. Velikokrat poudarjamo samo to, kako je vse slabo, pozabimo pa na dejanja sočutja. Jezus, vselej naj nas prežema svetloba dobrote.
Jezus drugič pade pod križem
Pot se vzpenja, Jezus je utrujen. Ko mislimo, da je le nekaj glasnih posameznikov, ki nas sovraži, ugotovimo, da nam niti državna oblast noče zagotoviti enakosti z drugimi državljani, ki nam po ustavi pripada. Obtožujejo nas, da jim bomo kratili njihove pravice, da bomo privilegirani. Hočemo zgolj enakost. Jezus, nauči nas, da se bomo borili za resnično enakost in dostojanstvo vsakega človeka.
Jezus nagovori jeruzalemske žene
Ob poti stojijo žene in jokajo. Jezus se jim smili, ker mora toliko trpeti. On jih vidi, se ustavi in jim reče: »Ne jočite zaradi mojih bolečin in trpljenja, ampak jočite zaradi svojih grehov, zaradi velike hudobije, ki vlada v svetu.« Marsikje po svetu nas zaradi naše spolne usmerjenosti, identitete in izraza preganjajo, mi pa v joku iščemo pravico. Jezus, naj se nikoli ne nehamo boriti zanjo, hkrati pa naj zaupamo v tvojo pravičnost in usmiljenje.
Jezus tretjič pade pod križem
Zopet je padel v prah Zemlje. Že pred leti izborjeno enakopravnost pri nekaterih vidikih življenja LGBT+ oseb, v zadnjih letih nekatere države sistematično kršijo. Ozračje je vse bolj napeto, mnogo oseb pa trpi, ker so preganjane. Marsikje divjajo vojne in na plan so prišle vse pomanjkljivosti pravnega sistema, zaradi katerega je ogroženih še več najranljivejših oseb populacije. Jezus, vsak trenutek naj delamo za mir v svetu.
Jezusa slečejo in mu dajo piti grenko pijačo
Vzeli so mu obleko in po tedanjih merilih tudi dostojanstvo. V zavetju noči se je na ulici zgodil napad. Najprej so ga žalili, potem pa so ga grobo pretepli, obrcali, opljuvali in mu strgali oblačila. Končal je v bolnišnici s hudo poškodovano glavo in več zlomi kosti, policija pa ga je zaslišala in naredila zapisnik ter začela s preiskavo. Preteklo je leto, storilci pa so še vedno neznani. Jezus, s pogumom naj lajšamo bolečine trpečim.
Jezusa pribijejo na križ
»Kaj sem ti storil, moj človek, da si me pribil na les.« Zakaj molčite, ljudje? Bolj kot udarci boli tišina iz nezanimanja in preziranja. Molk je trd kot železo ostrih žebljev, ki se zapičijo v mišice in drgnejo ob kosti. Jezus, naj nikoli, ko vidimo krivico ne molčimo in se ne vdamo apatiji.
Jezus umre na križu
Izdihnil je in nagnil glavo. Nastopila je smrt. Nekateri izmed nas so jo izkusili. Večkrat. Morda je bila najbolj trpka ob zavrnitvi po razkritju tistim, ki smo jih imeli najraje. Tisti trenutek smo umrli staremu načinu bivanja v svetu. Kakor moramo obrezati les drevja, da bodo rodila dober sad, tako smo tudi mi potrebovali nov prostor za osebno rast in poglobitev svojega jaza. Če ne bi storili tega, bi umrli. Jezus, daj vsem moč za iskreno in odprto življenje.
Jezusa snamejo s križa
Sneli so ga iz drevesa življenja. Včasih nam želijo vplivne osebe pomagati. Občutek je prijeten, lajša bolečine. Že mislimo, da je iskreno, toda potem največkrat ugotovimo, da gre zgolj za njihovo iskanje naklonjenosti pri določeni populaciji ali pa za nabiranje političnih točk. Jezus pa pravi, da mora biti pomoč iskrena, priti mora iz srca in imeti čist namen. Tedaj bo občutek, kakor da si snet s križa. Jezus, naj drug drugemu vedno pomagamo z iskrenostjo in ne iz sebičnih razlogov.
Jezusa položijo v grob
Prijatelj ga je položil v svoj grob. Pravzaprav ga je sprejel v svoj najintimnejši krog družine. Pogosto se počutimo bolj domače in sprejete v kvir skupnost, kakor v primarni družini. Za mnoge je povezanost skupnosti življenjskega pomena, saj nam predstavlja prostor sprejetosti, varnosti, topline in ljubezni. Jezus, vedno naj gradimo trdno skupnost in se med seboj povezujemo.
Jezus, hotel si pokazati, kako nas ljubiš, zato si dal svoje življenje za vse človeštvo, tudi za nas, osebe različnih spolnih usmerjenosti, identitet in izrazov. To naj imamo vedno pred očmi, da ne bomo nikoli nikogar izključevali, prezrli ali pozabili. Vsak trenutek naj izpolnjujemo svoja življenja z izkazovanjem medsebojne ljubezni, da bomo aktivno soudeleženi pri tvojem odrešenjskem delu in deležni slave tvojega vstajenja, v večnem življenju. Amen.
sobota, 19. junij 2021
Molitev ob paradi ponosa
Ter še molitev ob mavrici oz. mavrični zastavi:
Slavljen si, Gospod Bog, v svetišču svojega svetega veličastva. Tebe častijo nebesa in zemlja, vse kar si ustvaril. Ustvaril si svetlobo in temo, sonce in luno, bliske in oblake, dež in roso. Dal si nam mavrico, ki se pne čez nebo kakor cesta, ki vodi do tebe. Je znamenje tvoje zaveze in nam sporoča, da smo tvoji, da si nas blagoslovil. Vedno nas spominja na tvojo ljubezen do nas in na to, naj se nikoli ne odvrnemo od tebe, ki si tako čudovito in raznoliko vse ustvaril. Hvalimo te in se ti zahvaljujemo za tvojo dobroto. Blagoslovljen bodi Gospod, ker je mavrica različnih barv, kakor smo mi različni. Amen.
ponedeljek, 17. maj 2021
17. maj, Mednarodni dan boja proti homofobiji, transfobiji in bifobiji
17. maja 1990 je Svetovna zdravstvena organizacija izbrisala homoseksualnost s seznama duševnih bolezni. Ta dan zato obeležujemo mednarodni dan boja proti homofobiji, transfobiji in bifobiji (IDAHOBIT).
sreda, 24. marec 2021
Blagoslov istospolnih zvez
Včeraj popoldne sem šel na krajši sprehod po centru Ljubljane, obiskal nekaj knjižnih antikvariatov, med hojo proti avtomobilu pa sem se ustavil še na Prešernovem trgu. Nekaj mladih je imelo nastop, ki si ga sicer nisem ogledal do konca, a dovolj, da sem ugotovil, kaj so želeli z njim sporočiti. Na stopnicah je stal igralec, oblečen v duhovnika, ob njem je stal ženin, oblečen v fraku in s cilindrom na glavi, ki je predstavljal surovi kapitalizem. Po rdeči preprogi je do njiju slovesno stopala nevesta, ki je predstavlljala trenutno slovensko oblast, pod roko pa jo je peljal igralec, maskiran v policista specialca.
Ob tem prizoru sem se nehote spomnil na 15. marca objavljen odgovor Kongregacije za nauk vere (ki je bil sicer napisan že 22. februarja) na vprašanje: Ali ima Cerkev moč blagosloviti zveze istospolnih oseb? Odgovor: Ne.
Vprašanje se je v zadnjem času gotovo velikokrat zastavilo kongregaciji, če se le spomnimo dokumentarca o papežu Frančišku izpred nekaj mesecev, v katerem papež zatrjuje, da podpira istospolna partnerstva in odziva svetovnih medijih ne to izjavo. Razpravo pa so sprožili tudi nemški škofje in teologi, ki so na sinodi Katoliške Cerkve v Nemčiji tudi precej razpravljali o vprašanju homoseksulanosti. Prav pri njih je odgovor kongregacije naletel na buren odziv, saj je do nedelje, 21.3., izjavo, v kateri protestirajo proti prepovedi blagoslavljanja istopsolnih parov, podpisalo 212 katoliških teologov. Mnogi nemški duhovniki in diakoni po župnijah namreč že nekaj let blagoslavljajo istospolne pare, pred letom pa je izšel celo vzorec obreda blagoslova, ki ga je pripravil avstrijski duhovnik in teolog, križnik p. Ewald Volgger.
Odgovor kongregacija utemeljuje z dvema razlogoma. Prvi razlog je nasprotovanje Božjemu načrtu, saj se istospolnemu paru ne more roditi potomstvo. Drugi razlog je nevarnost, da bi se blagoslov napačno enačil z zakramnetom zakona. V dokumentu je ponovljena misel, da je potrebno spoštovati istospolno usmerjene. V njem sicer zasledimo trditve in besedne zveze, ki jih jih Cerkev običajno uporablja, kadar je govora o homoseksualnosti in so precej dvoumne, npr. zavračanje krivične diskriminacije, homoseksualne težnje, zaprtost za življenje... Ja pa v njem ponovljena tudi misel, da je istospolno usmerjene potrebno spoštovati in sprejemati.
V svetu, v katerem hitro narašča diskriminacija, sovraštvo, konzervativni in zastareli pogledi na svet, tak govor in debata pravzaprav nista nič nepričakovanega. Je sicer zaskrbljujoče, da vodstvo Katoliške Cerkve v marsičem stopa nazaj (moralka, liturgija idr.), vendar glede na to, da so kardinali in škofje v kuriji že precej v letih, nič neverjetnega. Morda je še najbolj zaskrbljujoče to, da je veliko mladih katoličanov, ki delijo enako mnenje. A vsakemu izmed njih, ki so nas posplošili zgolj na reproduktivno raven in na nas gledajo zgolj površinsko, predlagam, da kot prostovoljci preživijo nekaj čas s tistimi LGBTQ+ osebami, ki živijo bolj skrito in v ozadju. Morda bodo spoznali težo življenja in ugotovili, da nam delajo krivico. Pri Bogu ne gre za kanonsko pravo in površinsko ukalupljenost katoliškega vernika, ki mora biti to in to, da zadosti vsem določilom. Gre za ljubezen. Lahko spoštujemo vsa pravila, se imamo za pravične a če v tem nimamo ljubezni smo kakor brneč bron (prim. 1 Kor 13,1). Tudi papež Frančišek skuša dojemati ljudi v globino, čeprav ga njegovi sodelavci verjetno držijo precej na kratko (kot lahko vidimo v tej razlagi odgovora, ki jo je papež zgolj podpisal). Morda bomo na ta način še bolj razumeli Jezusovo ljubezen do ubogih, prostitutk, bolnikov, cestninarjev in podobnih "grešnikov" ter jezo, bes in prezir farizejev in duhovnikov do Jezusa.
sreda, 27. januar 2021
Svetovni dan spomina na žrtve holokavsta
torek, 1. december 2020
Svetovni dan boja proti aidsu
petek, 20. november 2020
Dan spomina na žrtve transfobije
sobota, 24. oktober 2020
Papež Frančišek in zveza za istospolne pare

A film si bo večina ljudi verjetno bolj zapomnila po enem samem odlomku, ki je kar precej razburkal svetovno javnost, saj je v delu dokumentarca, kjer se osredotoča na pastoralo LGBT+ oseb, prikazana njegova izjava, v kateri poziva k sprejetju zakonov, ki bodo omogočali vzpostavitev civilne zveze za istospolne pare. Vsi, ki se zavzemajo zanjo so nad tem seveda navdušeni, a hkrati je s tem, ko se je oddaljil od stališč vatikanske doktrinarne pisarne in njegovih predhodnikov, ujezil vse tiste, ki istospolnim zvezam nasprotujejo.
83-letni Frančišek je dejal: "Homoseksualci so Božji otroci in imajo pravico do družine. Nihče ne sme biti zavržen ali biti nesrečen zaradi tega. Kar moramo ustvariti, je zveza za istospolne partnerje, s katero bodo pravno zaščiteni. Zavzel sem se za to."
Afineevsky je po premieri sicer izrazil presenečenje, da so papeževi komentarji tako razburkali, rekoč, da Frančišek ne poskuša spremeniti doktrine, ampak zgolj izraža prepričanje, da bi morali homoseksualci uživati enake pravice kot heteroseksualci. To je vidno v tem, da uporabi zgolj izraz "civilna zveza." S tem noče postaviti istospolne zveze na isto raven kot heteroseksualno poroko, temveč zagotoviti zgolj pravno zaščito homoseksualnih parov, ki izhaja iz zakonodaje. Konservativci v tem vidijo upanje, da bo papež ostal "katoliški," medtem ko mnogim katoličanom to daje upanje, da ima papež namen spreminjati dosedanji nauk, sicer bolj počasi, a vendarle. K temu sicer zadnje čase močno pozivajo nekateri nemški in avstrijski škofje, ki skušajo začeti konkretno razpravo o istospolnih zvezah z namenom prenove, pripravili so celo obred blagoslova istospolnih zvez, a vatikanska kurija vztrajno zavrača pogovor o teh temah.
Še vedno veliko odločitev stoji na posameznih škofovskih konferencah, škofih in duhovnikih, kar vodi tudi do tega, da so mnenja glede na države in celine zelo različna. Ponekod se tako dogajajo diskriminacije pri zaposlitvah, izvajanje konverzivnih terapij ipd., medtem ko ima v sprejemljivejših družbah veliko katoliških župnij organizirano pastoralo LGBT+ oseb, nekateri duhovniki tudi blagoslavljajo istospolne pare.
Le upamo lahko, da se bodo stvari začele čim prej premikati v pravo smer, da bo tudi Rimskokatoliška Cerkev pravočasno odgovorila na potrebe sedanjega časa.
ponedeljek, 12. oktober 2020
Križanje Matthewa Sheparda
nedelja, 11. oktober 2020
Mednarodni dan razkritja oz. coming out day.
Večina ljudi misli, da ne pozna nobenega geja ali lezbijke, a dejansko jih. Nujno je, da se razkrijemo, da bodo ljudje vedeli kdo smo, ter jim s tem odpremo oči in jih osvobodimo strahov in stereotipov.
Oh, Odrešenik, bojim se. Bolj me je strah kot kadar koli prej. Outiral/a se bom. Mislim, da je to tisto, kar ti želiš od mene – da sem iskren in odprt do sebe.
Ne vem, kje naj začnem. Nisem prepričan, komu naj to najprej povem. Bojim se, da me bo moja družina sovražila, prijatelji pa me bodo zapustili. Vem, da razumeš, kako se počutim. Tudi tvoja družina in prijatelji ti marsikdaj niso bili naklonjeni.
Daj mi moč, ki jo potrebujem. Varuj vsak moj korak na tej poti. Bodi z mano vsakič, ko se bom razkril/a prijatelju, ljubljeni osebi ali sorodniku. Naj bo tvoja ljubezen v njihovih srcih, da me ne bodo zavrnili.Vem tudi, da nekateri ne bodo želeli imeti več opravka z mano. Pomagaj mi, tem ljudem pokazati mojo in tvojo ljubezen, da osvojim njihova srca, da se bomo skupaj veselili življenja. Ki živiš in kraljuješ vekomaj. Amen.
sreda, 7. oktober 2020
Sveta Sergij in Bakh - praznovanje njunega godu v bogoslužju
Sprva so se obeh svetnikov v bogoslužju spominjali ločeno. Bahk je namreč umrl 1. oktobra, Sergij pa 7. oktobra. Kasneje so njun spomin združili skupaj, je pa Koptska pravoslavna Cerkev ohranili njuna godova ločeno, na dan njunih smrti. Velja pa tu opozoriti, da po vseh različnih koledarjih praznujejo njun spomin 7. oktobra, tudi po julijanskem koledarju, čeprav ta dan sovpada z 20. dnem oktobra po gregorijanskem koledarju. Kot zanimivost pa naj navedem še to, da je koledar rimokatoliške Cerkve njun god med letma 1960 in 1969 obhajal 8. oktobra.
Ko smo zbrani, s svetimi slavospevi kronamo ta dva brata v veri, velika in hrabra mučenca: Sergij je bil najbolj trden bojevnik Troedinega Boga; z njim je modri Bakh pogumno trpel muke; oba sta priznala Kristusa Odrešenika za Boga, Stvarnika in svetega Učitelja vseh.
Glavna mašna prošnja
Gospod, naj nas spremljajo blažene zasluge tvojih svetih mučencev Sergija, Bakha, Marcela in Apuleja in naj storijo, da bomo vedno goreli v ljubezni do tebe. Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.
Prošnja nad darovi
Gospod, prosimo te, naj ta daritev, ki ti jo darujemo, stori, da nam tvoje veličastvo prizanese po vredni priprošnji tvojih svetnikov. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.
Prošnja po obhajilu
Gospod, skrivnosti ki smo jih prejeli, naj nas utrdijo ter po priprošnji tvojih svetih mučencev Sergija, Bakha, Marcela in Apuleja branijo z nebeškim orožjem proti vsem zlobnim napadom. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.
ponedeljek, 5. oktober 2020
Devetdnevnica 9. dan - 6.10.
Naredimo znamenje križa.
Preberemo ali zapojemo pesem:
Besedilo: Tadej Strniša
Oče naš
Sklepna molitev:
Naredimo znamenje križa.