Čemu potrebujemo (LGBT+) svetnike?

Praznujemo praznik vseh svetih, ki ga v zahodnih Cerkvah obhajamo 1. novembra, v vzhodnih pa na nedeljo po binkoštih. Obhajati so ga začeli že v 4. stoletju, najprej na vzhodu, proti koncu 6. stoletja pa tudi na zahodu. Najprej so ga obhajali spomladi, v povezavi z veliko nočjo, z vstajenjem Jezusa Kristusa, čigar večnega življenja so deležni tudi njegovi verniki. Kasneje so praznik v Rimu in okolici začeli praznovati 1. novembra, papež Gregor IV. (827-844) pa je ta dan potem določil kot stalni datum za vso Cerkev.

Fra Angelico, Poslednja sodba, 1435-1440. Gemäldegalerie der Staatlichen Museen, Berlin.

Razlogi, zakaj je Cerkev uvedla praznik vseh svetih, nastajajo že kmalu po uvedbi: število svetnikov je tako narastlo, da se ni bilo več mogoče spominjati vsakega posebej v bogoslužju. Na praznik vseh svetih se spominjamo predvsem tistih neštetih nebeških izvoljencev, ki na zemlji njihove skrite, a pred Bogom in v resnici velike svetosti nihče ni poznal in priznal. Morda so živeli med nami, pa nismo vedeli, kaj je v njih ustvarila Božja milost. Ti so namreč znali z Božjo pomočjo tisto posvečenje, ki so ga pri krstu prejeli, v življenju ohranjati in izpolnjevati (prim. C 40). Pa tu ne gre le za idealno življenje v Bogu, tega je težko doseči. Gre predvsem za trud, ki ga vložimo za dosego tega cilja. Le spomnimo se svetega Pavla, ki je najprej preganjal kristjane, potem pa postal naš veliki učitelj, pa svetega Avguština, ki je zavračal krščanstvo, pa ga danes poznamo kot izjemnega teologa ali pa sveti aba Mojzes, ki je bil sprva ropar in morilec, potem pa puščavnik in živel odlično življenje v Bogu. 

Ikona - tipičen način upodabljanja v pravoslavju.

Svetniki so nam dani ne zato, da bi jih častili, temveč zato, da bi skupaj z njimi in njihovo pomočjo častili Boga. So kakor prometni znaki ob cesti, ki vodi k Bogu. Včasih nas usmerijo, da ne zgrešimo poti, nas opozorijo na nevarnosti, ki so na poti, nam dajo kakšen nasvet. To počnejo s svojim življenjem, ki ga opisujejo njihovi življenjepisi (hagiografije), veliko jih je zapustilo svoje spise in druga literarna dela, zgledujemo se po njihovih dejanjih. K temu spominjanju nas vabijo njihove upodobitve na slikah in kipi ter njihove relikvije, ki jih ne častimo, temveč se ob njih spominjamo. Večina svetnikov je tudi zavetnikov v kakšnih posebnih zadevah oz. okoliščinah. Te so običajno povezane z njihovimi življenjskimi dogodki. Tu je povezava na spletno stran, kjer najdemo te zanimive podatke. Kadar se znajdemo pred določeno težavo, se tako lahko spomnimo na svetnike, ki so na tako težavo doživeli, pa vemo kako so jo rešili in nam je to v dragocen nasvet za naše stanje. Hkrati pa jih prosimo, da nam oni pomagajo s svojo prošnjo Bogu, da nas usliši.

Med svetimi so zagotovo tudi LGBT+ osebe. Te in vsi sveti so nam lahko za zgled, da se da živeti in se truditi za božje kraljestvo, ne le v nebesih, temveč že tu na zemlji. Vabijo nas, da smo zvesti samemu sebi, da smo do vseh ljudi dobrosrčni, usmiljeni in pravični. Vabijo nas, da se trudimo in vztrajamo kljub temu, da se nam zdi, da je naš trud zaman, da ne izgleda vse dobro. Vabijo nas, da vztrajamo, tudi tedaj, kadar vemo, da smo storili nekaj narobe in nam je nerodno ter bi najraje pobegnili in se skrili. Tudi svetniki so bili samo ljudje. Z vsemi dobrimi lastnostmi in napakami. Ampak so se trudili. 

Mychal Judge OFM

Včasih imamo občutek, kot bi nam določeni ljudje želeli vzeti (LGBT+) svetnike. Pa ne gre le za tiste svete, ki so bili geji, lezbijke, biseksualni, transpolni in +, gre tudi za tiste, ki so nas sprejemali in se trudili z nami, predvsem v časih, ko so nas vsi drugi zavračali. Imamo občutek, kot bi nam želeli sporočiti, da si jih mi ne zaslužimo, da nismo deležni njihovih prošenj. Tu se velja spomniti svetega Oscarja Romera (1917-1980), nadškofa v San Salvadorju, ki se je eden prvih začel ukvarjati z versko oskrbo obolelih z virusom HIV in bolnih z AIDS. V času ko so te bolnike, ki so bili predvsem geji, zavračali v bolnišnicah, ko zanje ni nihče skrbel. Spomnimo se Mychala Judgea (1933-2001), frančiškana, kaplana newyorške gasilske službe, ki je življenje izgubil med reševanjem ljudi v napadu na Dvojčka v New Yorku. Eden prvih se je začel ukvarjati s pastoralo LGBT+ oseb. Potekajo razprave ali je bil gej ali ne. V prejšnjem blogu sem pisal o svetima Sergiju in Bakhu. Poznamo tudi svetnike, ki so tudi svetnice. Sveta Eufrozina / Smaragd, sveti Teodor / Teodora iz Aleksandrije idr. 

Sveti Oscar Romero

Število svetih je veliko in ne vemo, kdo vse je med njimi. Bog ne sprašuje kdo si, zanj spol ali spolna usmerjenost ni pomembna. Nekoč pa nas bo vprašal: Si v življenju storil komu kaj dobrega? Si dovolj ljubil bližnje? Si bil usmiljen? Prosimo naše nebeške prijatelje, da z nami prosijo pri Bogu. Ne pozabimo pa se pozneje zahvaliti.

Slavimo Troedinega,

in vseh zveličanih naj zbor

pomaga našim hvalnicam,
da počaste Boga še bolj.

Tadej Strniša